1. Nespoštovanje jurisdikcije Sodišča Evropske unije-primerjalna analiza izbrane judikature po drugem odstavku 260. člena PDEUTina Habjan, 2020 Abstract: Obravana sta dva tožbena postopka, ki se izvajata na podlagi jurisdikcije Sodišča Evropske unije. Prvi tožbeni postopek je izveden zaradi neizvrševanja obveznosti s strani držav članic, ki temelji na 258. členu PDEU in drugi postopek zaradi neizvrševanja sodbe na podlagi drugega odstavka 260. člena PDEU. Za oba člena je narejena zgodovinska analiza njunega razvoja skozi pogodbe Evropske unije ter prikazane postopkovne faze. Gre za predstavitev predpravdnega in pravdnega dela postopka po 258. in 260. členu PDEU. K predstavitvi postopka po 258. členu PDEU je dodana sodna statistika Sodišča Evropske unije za obdobje 1997-2018. V okviru postopka po drugem odstavku 260. člena PDEU je narejena prva primerjalna analiza, kjer so analizirane finančne sankcije. Primerjalno so analizirani predlogi Evropske komisije, generalnih pravobranilcev in končne odločitve Sodišča Evropske unije, ki temeljijo na 38 izbranih sodbah Sodišča Evropske unije. V drugo primerjalno analizo sta vključena oba tožbena postopka in skupno 64 izbranih sodb Sodišča Evropske unije. Primerjalno je analiziran časovni potek obeh postopkov, ki zajema predpravdni in pravdni del obeh postopkov ter vmesni postopek izvrševanja sodbe Sodišča Evropske unije. Pri pisanju se primarno uporabljata deskriptivna in analitično primerjalna metoda. Sekundarno so uporabljene: zgodovinska, komparativna, kvantitativna, kvalitativna in metoda sinteze. Na podlagi narejenih obeh primerjalnih analizah je na koncu dodano poglavje, kjer so predstavljeni predlogi za izboljšave, katere bi bilo možno uresničiti v praksi. Glavnina predlogov je podanih za izboljšavo predpravdnega postopka po 258. členu in drugem odstavku 260. člena PDEU. Dodatno sta podana predlog za avtomatično naložitev pavšalnega zneska v pravdnem postopku po 258. in tretjem odstavku 260. člena PDEU ter predlog za izboljšavo koeficienta trajanja. Predloge za izboljšave lahko uporabi Evropska komisija pri pripravah svojih sporočil ter Sodišče Evropske unije pri svojih letnih poročilih.
Found in: osebi
Keywords: 258. člen PDEU, drugi odstavek 260. člena PDEU, primerjalna analiza, finančne sankcije, časovna analiza postopkov, judikatura Sodišča Evropske unije
Published: 10.03.2021; Views: 1232; Downloads: 100
 Fulltext (5,48 MB) |
2. Vpliv epidemije COVID-19 na institut dela na domu v SlovenijiNana Žalik, 2022 Abstract: Epidemija COVID-19 je zelo ostro zarezala v naš vsakdan in v naše vsakdanje navade. Z namenom zajezitve širjenja koronavirusa je bilo na več področjih sprejetih več različnih ukrepov - na delovnopravnem področju je bilo eno takšnih delo na domu. Mnoga podjetja so se z namenom nadaljevanja nemotenih procesov in ohranitve delovnih mest prilagodila situaciji in množično organizirala delo na domu, kjer je bilo to mogoče. Naša zakonodaja ta institut pozna že preko pol stoletja, ga pa sicer ureja togo in skopo. Določa, da se lahko delo na domu uredi z dogovorom med delavcem in delodajalcem in s sklenitvijo primerne pogodbe. Z nastopom epidemije COVID-19 je bil izpolnjen glavni pogoj 169. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki omogoča, da se lahko v primeru izjemnih razmer delavcem enostransko odredi opravljanje dela na drugem kraju, torej tudi na domu. Delavci so bili prisiljeni zamenjati svoja delovna mesta za domače pisarne. Nekaterim je to ustrezalo, nekaterim ne, enako je bilo tudi pri delodajalcih; pri obojih so se pokazali pozitivni in negativni vplivi. Ti so bili tudi dejavnik pri odločitvi, ali si podjetje oziroma posameznik želi tako delati tudi v prihodnje. Zaradi vseh pozitivnih vplivov, ki so se pokazali, se zdi, da postaja delo na domu oziroma delo na daljavo globalno razširjena oblika dela prihodnosti.
Found in: osebi
Keywords: delovno razmerje, delo na domu, delo na daljavo, epidemija, COVID-10, koronavirus, izjemne razmere, odreditev dela na domu
Published: 19.10.2022; Views: 546; Downloads: 0 |
3. Nezgode pri delu in odškodninska odgovornostJana Vrtovec, 2023 Abstract: Osamosvojitev Republike Slovenije in sprejem Ustave leta 1991 sta narekovala potrebo po ureditvi celotnega pravnega reda v novonastali državi. Prišlo je do spremembe družbene in ekonomske ureditve, kar se je še posebej odrazilo na področju zakonskega urejanja v magistrskem delu obravnavanega področja odškodninske odgovornosti delodajalcev, delovnih razmerij ter področja varnosti in zdravja. Pomemben cilj tranzicije je bil vzpostavitev pravne države in sprejem sodobne zakonodaje. V prvem delu magistrskega dela je bil z metodo zbiranja gradiva, deskriptivno in kompilacijsko metodo proučen potek sprejemanja zakonodaje in ugotovljeno, da je Republika Slovenija ratificirala in v notranjo zakonodajo vključila nadnacionalne in mednarodne vire, ki urejajo področje varnosti in zdravja pri delu kot tudi vire s področja delovnih razmerij. Z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu so bile vse do tedaj sprejete direktive s področja varstva in zdravja pri delu prenesene v naš pravni red. Na njegovi osnovi je bila leta 2003 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu. Pomanjkljivost Resolucije je bila, da ni določila nosilcev, rokov, potrebnih finančnih virov in kazalcev za spremljanje njenega izvajanja. Leta 2011 je bil sprejet posodobljen Zakon o varnosti in zdravju pri delu, leta 2018 pa nova Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027. Izvedbeni dokumenti tega nacionalnega programa so triletni akcijski načrti, v katerih so določeni ukrepi, izvajalci ukrepov, finančni viri, potrebni za izvedbo ukrepov, roki in način spremljanja izvedbe ukrepov. V magistrskem delu je bilo s statistično analizo podatkov o številu nezgod pri delu za obdobje 2016 do 2020 ugotovljeno, da je število nezgod navkljub sodobni zakonodaji še vedno previsoko. Letno se zgodi povprečno 9.550 nezgod, od tega 15 do 17 s smrtnim izidom. V magistrskem delu so opisane še vrste in podlage za odškodninsko odgovornost s posebnim poudarkom na odškodninski odgovornosti delodajalcev. V raziskovalnem delu magistrskega dela so bile raziskane in analizirane nezgode pri delu v javnem sektorju, javni upravi in Policiji.
Found in: osebi
Keywords: nezgoda pri delu, odškodninska odgovornost, javni sektor, delodajalec, delavec
Published: 01.06.2023; Views: 460; Downloads: 69
Fulltext (941,81 KB) |
4. (Ne)zagotavljanje primernega delovnega mesta invalidu s strani delodajalcaMetka Brožič, 2023 Abstract: V magistrskem delu obravnavamo temo o (ne)zagotavljanju primernega delovnega mesta invalidu s strani delodajalca. Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih je temeljna obveznost delodajalca tudi zagotavljanje dela, zagotavljanje plačila za delo, zagotovitev varnih in zdravih delovnih razmer ter spoštovanje delavčeve zasebnosti, osebnosti, dostojanstva in osebnih podatkov. Razmerje z delodajalcem praviloma predstavlja dalj časa trajajoče pogodbeno razmerje. V času njegovega trajanja lahko pride do sprememb na strani delavca ali na strani delodajalca, zaradi katerih so potrebne spremembe v pogodbi o zaposlitvi. Skleniti je treba novo pogodbo o zaposlitvi. Ena izmed sprememb na strani delavca je lahko tudi ta, da delavec iz takšnega ali drugačnega razloga pridobi status invalida z določenimi omejitvami. Delodajalec mora zagotavljati primerno delovno mesto, tudi v primeru, če delavec pridobi odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), s katero posameznik pridobi status invalida in s tem določene omejitve pri delu. Delodajalec pa ne more vedno zagotavljati primernega delovnega mesta invalidom, zato se v praksi velikokrat zgodi, da ko invalidska komisija izda odločbo o invalidnosti, ki vsebuje omejitve invalida, delodajalec ugotovi, da nima več ustreznega delovnega mesta za tega zaposlenega. V magistrskem delu obravnavamo in prikažemo postopek v primeru, ko delodajalec ne zagotavlja primernega delovnega mesta invalidu. Predmet proučevanja je širši, saj pristopimo k širšemu pojmu, predstavimo in proučimo teoretična izhodišča in se nato osredotočimo na posamezni primer. Proučili smo postopek v primeru, ko delodajalec ne more zagotavljati primernega delovnega mesta invalidu po izdani odločbi invalidske komisije. Z deskriptivno metodo smo podrobno obravnavali posamezne akte na mednarodni ravni in v Sloveniji. S pomočjo študije primera pa smo obravnavali postopek.
Found in: osebi
Keywords: invalidnost, nezagotavljanje primernega delovnega mesta, delodajalec, odločba invalidske komisije, postopek, pogodba o zaposlitvi
Published: 28.11.2023; Views: 318; Downloads: 17
Fulltext (1,12 MB) |
